Arnold Marko

Moč in nemoč integracije

na primeru belgijskih nacionalnih medijev VRT in RTBF

 

Napredek tehnologije, razvoj novih medijskih prostorov in uporaba modernih naprav za distribucijo in sprejemanje informaciji predstavlja izziv tudi in predvsem za medije, ki so do nedavnega kraljevali v medijskem prostoru, v pričujočem besedilu pa bi rad pokazal na to, kolikšen pomen ima pri nadaljnem razvoju le teh tako imenovana integracija.

Če gledamo na medmrežje, se je integracija pravzaprav že davno zgodila. Uporabnik danes znotraj digitalnega sveta črpa vsebine različnih vrst in ni več omejen na »besedilnost« časopisa, »zvočnost« radia ali »slikovnost« televizije. Klasični mediji, če jih lahko tako sploh imenujemo, se tem spremembam šele ali še vedno prilagajajo. Poti, ki jih ubirajo pa so različne. Meja med razlikami posamičnih medijev se briše, a večinoma le v načinu distribucije, ne pa med njihovimi specifičnostmi. »Besedilnost« časopisa, »zvočnost« radia in »vizualnost« televizije ostajajo, vendar so (kot so vedno bili) v procesu evolucije, ki ga revolucionarnost sodobnih tehnologij še pospešuje in tudi zapleta. Iz tega procesa se namreč ne rojevajo le drugačni načini distribucije in sprejemanja informacije, pač pa tudi drugačni načini tvorjenja teh vsebin, tako organizacijsko, kot tudi tehnično.

Trenutne paradigme več ne ustrezajo dejanskemu stanju in dolgoročno ne bodo mogle konkurirati temu razvoju. To je težava ali izziv, kakor na to gledamo, s katero se ne sooča zgolj naša hiša, pač pa vse večje medijske hiše po svetu. Časopisi in radii »izumljajo« video, radio in televizija »izumljata« tekst, televizija in časopis »izumljata« zvok. Javni mediji tipa RTVSLO, ki so skozi razvoj razvile večino teh vsebin, pa se soočajo z drugačnim problemom. Kako te vsebine združiti, jih integrirati in ponuditi uporabnikom na način, ki ustreza tako »staremu« načinu prenašanja informaciji in vsebin, kot tudi »novim« načinom (splet, mobilne naprave, pametni in hibridni televizorji, DBB,…). To pa zahteva premik v miselnosti, organiziranosti in tehnoloških postopkih dela. Nekaj tega smo tudi na RTVSLO že postorili, bilo pa bi neodgovorno reči, da smo blizu cilja, ker gre za proces, ki nenazadnje ni dokončan niti  pri uporabnikih, niti pri snovalcih novih tehnologij.

Vseeno pa je cilj jasen: ustvariti več vsebin, ki bodo boljše in aktualnejše, za različne platforme, ne da bi povečali število sodelavcev!

Ali še bolj jasno povedano: Integracija ni cilj, pač pa pot! Cilj je boljši program!