Strokovno srečanje na temo integracije medijske produkcije bo potekalo v četrtek, 13.6.2013 v veliki sejni sobi RTV Slovenija, v 5. nadstropju od 11h do 14h. Srečanje je namenjeno strokovni debati, izmenjavi mnenj in premisleku o enem najbolj pomembnih vprašanj za prihodnost delovanja RTV Slovenija in ohranjanja njegove funkcije.

Srečanje bo povezoval Zoran Medved o prednostih, poteh in pasteh integracije pa bodo v odprti debati razmišljali Radivoj Pavlin, Marjan Kralj, Marjan Lah, Boris Bergant, Matej Praprotnik, Luka Zebec, Arnold Marko, Miha Žorž, Tatjana Pirc in ostali udeleženci. Preko Skype povezave pa se nam bo pridružila tudi Hélene Rauby-Matta iz EBU skupine »Strategije integriranja medijske produkcije« (IMPS) in spregovorila o praksah znotraj drugih radioteleviziji po Evropi.

Strah, ki so ga v naš medij vnesle nove tehnologije že pred dobrima dvema desetletjema, se počasi polega. Naprave in storitve, ki so včasih stale premoženje in so bile dostopne le izbranim, so danes v veliki meri dostopne vsakomur in tudi televizija je morala, tako kot nekoč radio, sestopiti s prestola izjemnosti in posvečenosti. Internet in mobilne tehnologije so povsem spremenile način komuniciranja ljudi in ga še vedno spreminjajo. Praktično vsem dostopne elektronske naprave pa prav tako spreminjajo sisteme zajemanja in distribucije vsebin.

Zato je danes čas, ko se morajo »klasični« elektronski mediji, če tako poimenujemo radio in televizijo, neprestano prilagajati realnosti sveta tako v produkciji, kot distribuciji vsebin. In ker je realnost tega sveta konvergenca tako med svetom teksta, zvoka, fotografije in videa je nujna potreba po čim boljši integraciji vseh kreativnih procesov tako na nivoju tvorjenja, kot tudi produkcije in distribucije, da bi lahko zagotavljali prisotnost in prepoznavnost v tem »demokratiziranem« svetu.

Konkurenčnost lahko zagotovimo le, če naši napori niso omejeni na ločene platforme, pač pa vsako delovanje skuša ustvarjati dodano vrednost za celotno produkcijo vsebin, ki jo premoremo. In racionalno lahko delujemo le, če izrabljamo zmožnosti novih tehnologiji in medijskih kanalov s proizvodnimi procesi in organizacijsko strukturo, ki ustrezata realnosti tako tehnologije, kot novim načinom dela.

V nasprotnem primeru bomo namreč prej ko slej (ali pa to že počnemo) pričeli podvajati dela, še slabše pa je, da si bodo naši mediji med sabo, vsaj izven teritorija svojega klasičnega načina distribucije, neposredno konkurirali, rezultat pa bo spet podvajanje ali celo neenotnost celotne podobe informaciji, ki jih generira naša RTV hiša. V veliki meri se to že dogaja in čas je, da to spremenimo in se prilagodimo realnosti. Le tako bosta tako radio kot televizija obstala kot enakovredna tekmeca v boju za odjemalce in le tako bomo lahko konkurirali tudi za odjemalce v novih medijskih krajinah. Še več, le tako postanemo vsi močnejši!

Seveda ob predpostavki, da se ustvarjalci vsebin znajo prilagajati. Kar je najtežje!

Slovenski prostor, mi torej, na prihod novih pristopov in medijev ni bil pripravljen. Okupirala  ga je zgodovinska osamosvojitev, vse sile so bile usmerjene v izrabo obstoječih tehnologij, nove pa smo uporabljali v okviru danih delovnih procesov, prilagoditve in reorganizacije pa puščali za čas »po«. Ki pa je neusmiljeno tekel in razlike do še včeraj primerljivih medijev, so postale vidne.

Ko smo to prepoznali, smo pozabili na temeljno nalogo vsakega sistema: na produkcijske procese in organizacijo dela. Na pravšnjo izrabo novih tehnologij, na možnosti skrajšanja poti in manjših vložkov energije za dosego enakih vsebinskih ciljev, na neposrednost  opravil, ki ne zahtevajo toliko vmesnih rok in glav, kot doslej, na možnosti, ko z enega mesta in ene roke lahko zadovoljimo več odjemalcev naših storitev na več načinov. Povedano drugače: z novimi tehnologijami še vedno delamo na produkcijske in organizacijske načine, ki so zastareli! Tehnologije skušamo prilagajati naši strukturi, ki pa je nastala v povsem drugačni realnosti. To pa ne vpliva zgolj na kakovost, podvajanje dela in podobno temveč povzroča tudi (ali predvsem) nekontrolirano trošenje finančnih sredstev, ki bi jih lahko s pridom vložili v tehnološke in kadrovske investicije ter reorganizacije.

Še enkrat vabljeni, da z Vašo udeležbo prispevate k sooblikovanju ustrezne skupne strategije, ki bo lahko dajala podlago za ustrezno in učinkovito prilagajanje naše hiše sedanjim in bodočim izzivom.

Tip dogodka: